Študija: kar jeste v srednjih letih, ima velik vpliv na zdravje v starosti

author author
CNN , S. N.
10. apr 2025. 05:05
>
19:43
Fresh cos salad and milk glass in hands of smart healthy older woman while standing over light beige background. Selective focus.
Foto: PROFIMEDIA | Foto: PROFIMEDIA

Raziskovalci so spremljali več kot 100.000 Američanov, starih med 40 in 60 let, in ugotovili, da način prehranjevanja v srednjih letih vpliva na to, kako zdrav bo človek pri 70 letih.

Nova študija je pokazala, da način prehranjevanja v srednjih letih vpliva na to, kako zdrav bo človek pri 70 letih.
Skupina raziskovalcev pod vodstvom znanstvenikov s Harvarda si je zastavila vprašanje, kaj je potrebno, da oseba dočaka 70 let brez kroničnih bolezni. Raziskovalci so spremljali več kot 100.000 Američanov, starih med 40 in 60 let, nekatere med njimi celo tri desetletja.

Rezultati, objavljeni v reviji Nature Medicine, so pokazali, da je bilo zdravo prehranjevanje v zgodnejšem obdobju življenja povezano z večjo verjetnostjo zdravega staranja – tudi ob upoštevanju drugih dejavnikov življenjskega sloga, kot sta telesna dejavnost in kajenje.

Dolgoročna opazovalna študija


"To je bila dolgoročna opazovalna študija, kar pomeni, da so raziskovalci čez čas spremljali isto skupino ljudi ter preučevali njihove navade in zdravstvene izvide," je pojasnila strokovnjakinja za zdravje pri CNN, urgentna zdravnica in profesorica medicine dr. Leana Wen. Kot je povedala, so udeležence raziskave spraševali o njihovih prehranskih navadah do tri desetletja, vse dokler niso dopolnili 70 let. "Udeleženci so redno in podrobno dokumentirali, kaj jedo, in poročali, kako pogosto so uživali več kot 130 različnih živil," je povedala Wen.
Raziskovalna skupina je nato klasificirala prehranske navade tako, da je merila, kako blizu so bile osmim vrstam zdravih diet ter kako pogosto so udeleženci uživali nezdravo, industrijsko predelano hrano.

Ob koncu obdobja spremljanja, torej tri desetletja kasneje, so raziskovalci ugotovili, da je 9.771 od 105.015 udeležencev (približno 9,3 odstotka) doseglo to, kar so opredelili kot zdravo staranje – to pomeni, da so dosegli starost 70 let brez kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak in srčne bolezni, ter brez kognitivnih, telesnih ali duševnih težav.

1744203272-profimedia-0980575201-1024x682.jpg
Foto: PROFIMEDIA | Foto: PROFIMEDIA


Nepresenetljivi rezultati


Raziskovalna skupina je ugotovila, da je bila večja skladnost s katerokoli od osmih zdravih diet povezana z večjo verjetnostjo zdravega staranja. Poleg tega so ugotovili, da je bilo večje uživanje sadja, zelenjave, polnovrednih žit, oreščkov, stročnic, nenasičenih maščob in mlečnih izdelkov z malo maščobami povezano z večjo verjetnostjo zdravega staranja. Po drugi strani pa je bilo večje uživanje transmaščob, natrija, sladkih pijač ter rdečega in predelanega mesa povezano z nižjo verjetnostjo zdravega staranja.

"Po mojem mnenju je bila to zelo kakovostna študija, ki zelo prepričljivo dokazuje, da je sledenje zdravi prehrani v zgodnejših obdobjih življenja ključen dejavnik za zdravo staranje," je dejala Wen in dodala, da se rezultati ujemajo z drugimi študijami, ki so pokazale podobno.

Osem diet



Udeleženci študije sami niso navedli, da sledijo določeni dieti, ampak so poročali, kaj jedo, raziskovalci pa so njihovo dolgoročno prehranjevanje povezali z vzorci prehranjevanja, ki veljajo za zdrave. Osem diet, ki so jih proučevali, so bile: alternativni indeks zdrave prehrane (Alternative Healthy Eating Index, AHEI), alternativni mediteranski indeks (Alternative Mediterranean Index, aMED), prehranski pristopi proti visokemu pritisku (Dietary Approaches to Stop Hypertension, DASH), mediteransko-DASH dieta za upočasnitev nevrodegenerativnih posledic (Mediterranean-DASH Intervention for Neurodegenerative Delay, MIND), indeks zdrave rastlinske prehrane (Healthful Plant-Based Diet Index, hPDI), indeks diete za zdravje planeta (Planetary Health Diet Index, PHDI), empirično določen vnetni prehranski vzorec (Empirically Derived Inflammatory Pattern, EDIP) in empirični prehranski indeks za povečan inzulin (Empirical Dietary Index for Hyperinsulinemia, EDIH).



Kot je pojasnila Wen, imajo ti prehranski vzorci veliko skupnega. Na primer, aMED in MIND temeljita na mediteranski dieti, ki je bogata z rastlinsko hrano, pustimi beljakovinami in zdravimi maščobami. PHDI in hPDI spodbujata čim večje uživanje sadja, zelenjave, oreščkov in stročnic. Med njimi pa obstajajo tudi razlike – DASH na primer poudarja zmanjšan vnos natrija, EDIP ocenjuje živila glede na njihov vnetni potencial, EDIH pa glede na to, koliko inzulina naj bi telo izločilo po njihovem zaužitju.



[caption id="attachment_7175544" align="alignnone" width="1024"]Paleo dieta Foto: PROFIMEDIA[/caption]


Kako torej jesti?


Kaj pomenijo ti rezultati, kakšno hrano je torej najbolje jesti v srednjih letih, da bi ostali zdravi še v starosti? Po besedah Wen bi morali izsledki spodbuditi ljudi, da začnejo razmišljati o s hranili bogati prehrani kot o ključnem dejavniku zdravega staranja. "Pri odločanju o prehrani bi si morali vsi prizadevati uživati polnovredna živila, ki so minimalno predelana, kot so listnata zelena zelenjava, sveže sadje in polnozrnata žita. Ta in druge študije dosledno kažejo tudi koristi oreščkov in stročnic, kot sta fižol in leča," je naštela. "Ribe in pusto meso so lahko prav tako del zdrave prehrane. Po drugi strani pa so močno predelani mesni izdelki, kot so suhe mesnine ali ocvrti piščanec, povezani s slabšimi zdravstvenimi izidi," je opozorila.
Še posebej bi se morali izogibati sladkanim pijačam, močno predelanim živilom, živilom z visoko vsebnostjo natrija (soli) in transmaščob, je pokazala študija.

"Branje deklaracije na embalaži je vedno dober način, da presodimo, ali je živilo ultrapredelano. Če ima dolg seznam sestavin z veliko dodatki, je zelo verjetno, da gre za močno predelano živilo," je opisala strokovnjakinja. Na deklaraciji lahko preverimo tudi vsebnost natrija in transmaščob.

Wen je ob tem opozorila še na pomen zdravstvenih politik, saj je predelana hrana pogosto cenejša in lažje dostopna kot sveže sadje in zelenjava. "Optimizacija prehrane in dostop do zdrave hrane sta ključna za zmanjšanje kroničnih bolezni, kar je bistveno za zdravo delovno silo in znižanje stroškov zdravstvenega sistema v prihodnosti," je dejala Wen in dodala, da bi morali pomembno vlogo hrane upoštevati tudi politiki ter sprejeti ustrezne ukrepe.

Študija sicer ni obravnavala mlajših od 40 let, a kot pravi Wen, je na podlagi drugih študij zanesljivo priporočljivo, da si vsakdo, ne glede na starost, prizadeva za zdravo prehrano, saj nikoli ni prepozno, da začnemo razvijati bolj zdrave navade.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih